Galerija Krško – pet dekad in pol
Galerija Krško je bila kot razstavni prostor za likovno umetnost odprta leta 1966. Za kontinuirano delovanje je v začetku skrbela Valvasorjeva knjižnica Krško, v devetdesetih letih je zanjo skrbel Javni sklad za kulturne dejavnosti, OI Krško, leta 2009 pa je bila kot enota priključena h Kulturnemu domu Krško.
V 54 letih delovanja je evidentiranih 226 razstav. Zato smo v času, ko nam virusna epidemija preprečuje, da bi vam predstavili nov, ambientalno zasnovan razstavni projekt, pogledali v ta bogat galerijski historiat.
Danes se spomnimo razstave:
Darko Golija, Razkazovanje, 11. 12. 2003 – 15. 1. 2004
Darko Golija se v Galeriji Krško s celo(s)tno postavitvijo v prvi vrsti izogiba prostorski logiki, ki jo sugerira sama arhitektura razstavišča. Z razpršeno »naselitvijo« kiparskih objektov zanikuje in ignorira funkcioniranje osnovnih poudarkov na tri-apsidalnih zaključkih centralne baročne arhitekture. Funkcionalizem kiparskih vitrin, v svojem racionalnem in eksaktnem dizajnu vsebuje reminiscnce industrializma. Kontrapozicijsko tem hladnim in asketskim formam v njihovih središčih (tu in tam tudi decentriranih) na krožnih podstavkih pod seklenimi pokrovi (ali samo položenimi na podstavke) avtor »razkazuje« male voščene plastike. Organične in antropomorfne forme, razstavljene v smislu kuriozitet ali muzealij, asociirajo na v formalinu preparirane dele organskih teles, ki služijo za študij v anatomiji oziroma v medicini. Kljub na relikvijarije spominjajočim načinom razkazovanja, pa dajejo vtis neke vrste perverznega ekshibicionzma. Voskaste plastike s svojimi formami v gledalcu implicirajo šokantni občutek sprevrženosti in odvratnosti, s tem pa odpirajo vprašanje identifikacije oziroma neidentifikacije kiparskega objekta v smislu nadaljnje vsebinske interpretacije.
V Golijevi ikonografiji prepoznavamo refleksijo njegovega osebnega razmišljanja o svetu, ki nas obkroža. Umetnik npr. v navidezno zelo preprosti plastiki, asociirajoči na pestnjak, ustvarja izredno taktilnost, ki gibu prstov oziroma roke vsiljuje »klik« na gumb dlančnika, računalniške miške ipd. Čar Golijevega ustvarjanja je v tem, da v malih formatih plastik ustvarja izredno bogate ikonografske pripovedi. Določene vsebine so pravzaprav samo »minimalistično« nakazane s prisotnostjo prikritih, a močnih mitoloških in religioznih arhetipov na eni strani ter z vključevanjem pomenskih znakov sodobnega življenja na drugi strani. Med njimi ustvarja pomenske jukstapozicije, ki gledalca vsrkujejo v kolektivni spomin, ta pa mu omogoča celovitejše razumevanje pozicije in funkcioniranja sodobnega sveta.
Darko Golija (1965, Maribor) je leta 1989 diplomiral iz kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Tam je nadaljeval podiplomski študij kiparstva pri prof. Slavku Tihcu in ga 1993 zaključil pri prof. Luju Vodopivcu. Samostojno razstavlja od leta 1988, za svoje ustvarjanje je prejel nekaj pomembnih nagrad tako doma kot v tujini.
Kustosinja: Katja Ceglar
Organizator in producent: Javni sklad za kulturne dejavnosti, OI Krško, zanj: Tatjana Avsec
Koproducent: Občina Krško
Fotografije: Fototeka Galerije Krško in Branko Benčin
Medijski odzivi:
Ceglar, K. (julij 2004). Razkazovanja : razstava Darka Golije v Galeriji Krško (11.12. 2003-15.1.2004). Rast, 15(2), 250.
Ciglenečki, M. (27. december 2003). Razkazovanje : Darko Golija razstavlja v cerkvi sv. Duha v Krškem. Večer, 59(298), 11.
Markelj, M. (18. december 2003). Razkazovanje : kiparska razstava Darka Golije v Galeriji Krško. Dolenjski list, 54(51), 18.
