Tea Curk Sorta: Transcendence

Tea Curk Sorta je študirala kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2007 diplomirala in leta 2012 magistrirala. V času študija se je izpopolnjevala na Akademie der Bildenden Künste v Münchnu. Umetnica, ki se tematsko osredotoča na vprašanja vloge posameznika v svetu in družbi, je za Galerijo Krško zasnovala prostorsko postavitev Transcendence, sestavljene iz serij Ženske, Skozi prehod in najnovejšega dela iz cikla Avtoportreti. 

Za kiparkino ustvarjanje so značilne žičnate skulpture, ki jih lahko opazujemo kot tridimenzionalne prostorske risbe, ki v naravni ali nadnaravni velikosti izrisujejo človeško telo. Figuram lahko zaradi izrisanih atributov določimo spol, ostale informacije pa ostajajo nedefinirane. Kot pravi umetnica: » […] ne moremo jim določiti družbenega statusa, starosti, narodnosti, religiozne ali politične opredeljenosti. Lahko so prihajajoči tujci v novo okolje ali tisti, ki ostajajo.« Osnovna ustvarjalna ideja Tee Curk Sorta je torej misel o sodobnem človeku in njegovi interakciji z drugimi, ki v času predpisane distance in izolacije pridobi še posebej ostro interpretativno noto.

Figure so v galerijskem prostoru postavljene v treh pomenskih oblakih, ki se med seboj navezujejo. V levo apsido je umeščenih pet, od triintridesetih figur iz serije Ženske.  Kipi te serije imajo identiteto le rahlo nakazano. V nasprotju s figurami v prezbiteriju njihova postavitev ni enako zgoščena, med njimi skoraj ni interakcije. Ogledujemo si vsako figuro posebej in ugotavljamo kako se razlikuje od prejšnje. Tudi sama risba redkejša, kot pri naslednji seriji, kipi so bolj ploskoviti. Z delom umetnica naslavlja vprašanja o posamezniku in kako ga oblikuje paradigma sodobnega časa, ki uveljavlja novo etiko vsakdanjega življenja. Zgodil se je premik v dojemanju družbenih vrednot v smeri individualne odgovornosti in izkušenj nemoči, ki ustvarjajo defenzivno usmerjene vrednote, ki gredo predvsem v smeri zasebnega in družine. Te vrednote so lahko, kot pravi Mirjana Ule, za družbo in posameznika tako pozitivne, pri čemer vodijo proti večji avtonomiji posameznika, kot negativne, pri čemer vodijo v anomijo (Ule, 2004.)

V nekdanjem prezbiteriju je prvič v celoti postavljena serija Skozi prehod. Sestavlja jo osem skulptur v obliki človeških teles, izvedenih v nadnaravni velikosti. Figure so postavljene zelo blizu ena druge, vendar med njimi ne prihaja so fizičnega stika. Telesa so zaustavljena v trenutku in razgibana v forme, ki spominjajo na plesne poze. Vpeta so v fluidno krožno gibanje, čeprav namenoma niso postavljena v pravilnem krogu. To navidezno gibanje ustvarja občutek povezanosti figur, ki imajo znotraj skupine tudi svoj intimni prostor. Krožna zasnova postavitve ima močno konotacijo univerzalnega simbola celote, popolnosti, brezčasnosti, celo božanskosti. Je nasprotje kaosa in nepredvidljivosti, zato sproža vpetost v krožno krivuljo občutje napredovanja in rasti. Krog predstavlja zaradi ritmičnega izmenjavanja konca in začetka evolucijski proces transformacije, ki se »začne znotraj nas in šele nato vpliva na okolico«. 

V desni apsidi pa je umeščeno najnovejše delo iz cikla Avtoportreti. Kiparkina lastna upodobitev z otrokom, spominja na ikonografski prizor Marije, ki v naročju ljubkuje malega Jezusa. Kot na gotskih iluminiranih rokopisih ali tabelnih slikah (npr. Martin Schongauer, Madonna of the Rose Garden, 1473), sta v prizoru, ki ga zamejuje okvir ali arhitekturni element, obkrožena z angelci in cvetjem. Kiparsko delo Tee Curk Sorta pa je formalno izvedeno kot žični relief, ki iz okvirja močno izstopa v prostor. Nastajalo je v času družbene izolacije, ko smo se iz solidarnosti umikali drug pred drugim. To pa je, v digitalno obremenjenem svetu, ki nas odtujuje drug od drugega,  še bolj otežilo socialno interakcijo. S pomočjo tehnologije smo si bili sicer blizu, vendar smo kmalu pogrešali neposreden človeški stik. 

Umetnica vsak razstavni projekt prilagodi danemu prostoru. Raziskuje razmerja med prostorom in kipi na eni strani in razmerja med kipi in gledalcem na drugi strani. Zanima jo kako se bodo dela interpretirala v prostoru, kako se bo gledalec gibal po postavitvi in kakšen odnos bo ob tem vzpostavil do njenih del. Od figur, ki sprožajo občutenja distance in odtujenosti, umetnica pelje gledalca do skupine figur povezane v ritualni ples in nazadnje do intimne podobe najiskrenejšega odnosa med materjo in otrokom. Kiparska dela Tee Curk Sorta so vsebinsko odprta, kar pomeni, da se njihov pomen dokončno izoblikuje v razstavnem prostoru in v kontekstu točno določene postavitve.

                                                             Nina Sotelšek, univ. dipl. umetnostna zgodovinarka

Biografija:

Tea Curk Sorta (1981) je študirala kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani pri profesorjih Dušanu Tršarju, Luju Vodopivcu, Matjažu Počivavšku in Jožetu Baršiju. Pri slednjem je leta 2007 diplomirala z nalogo Mobilni dom. V času študija se je izpopolnjevala pri profesorici Magdaleni Jetelovi na Akademiji likovnih umetnosti (Akademie der Bildenden Künste) v Münchnu. Leta 2012 je pri profesorju Lojzetu Logarju zaključila magistrski študij z nalogo Uporaba klasičnih tehnik v kontekstu sodobne grafike, ki je temeljila predvsem na raziskovanju sitotiskarske grafične tehnike. Ustvarja na področju kiparstva. Kot samostojna umetnica živi in ustvarja v Ajdovščini.