• Dogodki
  • Fotogalerija
  • Obiščite nas
  • 07 492 11 00 info@galerijakrsko.si

    Tatjana Pregl Kobe | ODHAJANJE

    6. 9. 2011 – 6. 10. 2011

    Galerija Krško
    Valvasorjevo nabrežje 4, Krško

    6. september - 6. oktober 2011

     

    Treba je vstopiti …

    Včasih je treba ujeti pravi trenutek za prihod na pravo mesto, ki mu sledi še pravi trenutek za odhod. Veselje ob prihodu zamenja žalost ob odhodu, vse, kar zaznamuje skupni čas, pa tudi zaradi zapisanih podob, ostane. V zadnjem stoletju te zgodbe vizualno zapisuje predvsem fotografija. Od iznajdbe, ko je bilo fotografiranje zahtevno opravilo, se je fotografija razvila v enega najbolj množičnih in uporabnih vizualnih medijev, ki ga vsaj osnovno tehnično obvladamo skorajda vsi. Digitalna fotografija je dostopna, obvladljiva, vsakdanja, za ustvarjalce pa je prav zato še poseben izziv oziroma jim daje možnost, da medij uporabijo tudi za nekaj več in pokažejo tudi njegove umetniške razsežnosti.
    Iz preprostega in vsakdanjega vzgiba po opazovanju podrobnosti, ki jih drugi ne opazijo, nastajajo tudi fotografije pesnice, esejistke in umetnostne kritičarke Tatjane Pregl Kobe. Kot je izjemna na vseh navedenih področjih, je izjemna in drugačna tudi kot fotografinja oziroma ustvarjalka vizualnih podob s fotografskim medijem. Njene fotografije so slike in so grajene tako, kot jih gradijo »klasični« slikarji. Iz razmisleka o likovnem polju izhajajo tudi rešitve. Motiv je preprost: zanima jo likovna podoba tal, v njih najde idealno kompozicijo – posebne zgodbe simetrij, struktur, naključnih in zarisanih oblik, stanja, ki so posledica svetlobe, dežja, najde življenje obdelanih (asfaltiranih ali tlakovanih) in življenje peščenih tal. Vanje vstopijo tudi koraki, predvsem neznancev, ki ravno v pravem trenutku pridejo in odidejo. Kot »klasični« slikarji ustvarja na trdno domišljenih in raziskanih temeljih. Njene skice so ure čakanja na izbranem likovnem mestu ob zebri, na tlakovanih tleh z rešetkami, na praznem, a s časom oblikovanem asfaltu, na pesku, ki ga barvajo »pozabljene« človeške smeti … Čaka na pravi trenutek, na pravo svetlobo in na prave noge, ki so npr. obute v rdeče škorenjčke prišle malo naprej od izložbe z rdečim znakom in plakatom ali pa se s pravo kockasto vrečko umestile natančno v pravi del tal. Nastanek fotografije je tako samo končno dejanje. Tatjana Pregl Kobe dodatno tehnično ne obdeluje svojih fotografij, ne prilagaja barv, svetlobe in izreza, skrbno pa izbere prihajanja in odhajanja, ki se kljub naključju in mimobežnosti zlijejo z njeno zgodbo. Tako kot se združijo izbrani delci oziroma elementi, se ob postavitvi v prostor z njimi združijo še tla, strukture, barve in koraki prostora, tokrat Galerije Krško, arhitekturno natančno za druge namene oblikovanega prostora. Ta zahteva oblikovanje premišljene postavitve, ki prostor in likovna dela združi in ne loči ali pa »skrega«. Težka naloga, ki se je avtorji in kustosi ob vsakem postavljanju znova zavemo. Tri apside, polkrog, nizko postavljena okna, neravna kamnita tla in belina sten in oboka, ob njih pa zgodbe, ujete v dvodimenzionalnost in okvir. Slike smo postavili nizko, pod okna, in zapolnili apside. Pokazali so se trije cikli, ki jih razdružuje izbrano stanje tal in združuje skupna ideja in skupna dovršenost izvedbe. Mokra tla tik po dežju se prelivajo z nebom, svetloba ustvarja strukture, ki jih zna ujeti samo izjemno oko. Ob kolesarski stezi in sumarično izrisanem kolesu je stopal v dežni plašč oblečen moški, ujet v koraku tako, da se je iz razporka njegovega plašča izrisal zrcaljen trikotnik osrednje osi kolesa. Sivine mestoma presekajo intenzivne barve, izjemno »ustrezno« postavljene, da kljub majhnosti pritegnejo in usmerijo oko.
    Septembrska razstava v Galeriji Krško je po majskih kakofoničnih generatorjih Boštjana Drinovca in junijskih grafično obdelanih toastih s podobami komunističnih voditeljev Arjana Pregla na prvi (v)pogled razstava umirjenih in »klasičnih« fotografij tal in korakov. Prvemu pogledu pa sledijo tudi druge misli, dopolnjene z razmišljanjem avtorice, ki je cikel ustvarila zase in za svojo povezanost z očetom. Ob tem pa je nastalo še mnogo več, kar tudi sama ni načrtovala, a je znala uporabiti. Kaj drugega od umetnice, ki ustvarja na številnih področjih neumorno, silovito, nenehno in učinkovito tudi ne bi pričakovali.
    Razstavo Tatjane Pregl Kobe lahko preberemo na nešteto načinov, tudi tako, da je odhajanje lahko popolnoma preprosto odhajanje iz mesta (točke), kjer so bili ujeti koraki, ali pa je odhajanje dolga pot, spletena iz vseh trenutkov, ki jih soustvarjajo prihodi, stkane vezi in odnosi, ki samo odhajajo, a nikoli ne odidejo.

    Alenka Černelič Krošelj


    Tatjana Pregl Kobe je bila rojena 31. julija 1946 v Mariboru. Po izobrazbi je diplomirana umetnostna zgodovinarka, deluje pa kot likovna kritičarka, pisateljica, pesnica in esejistka. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala na oddelku za primerjalno književnost in na oddelku za zgodovino umetnosti, kjer je leta 1978 končala študij pri profesorju dr. Nacetu Šumiju.
    Med njena strokovno najpomembnejša dela spada knjiga Slovenska knjižna ilustracija (1979), kjer je z bogatim dokumentacijskim gradivom in analitično oceno postavila temelje za nadaljnje raziskovanje ustvarjanja na tem področju. Ob postavitvah razstav v galerijah po Sloveniji in v tujini piše eseje o likovnih ustvarjalcih ter ocene njihovega dela. S tega področja so izšle tri obsežne knjige Likovne impresije (2000, 2003, 2007). Z mnogimi galerijami že vrsto let sodeluje pri usmeritvi in snovanju razstavnih programov. Bila je članica strokovnih žirij, ki ocenjujejo dosežke v slovenski likovni umetnosti, večkrat pa je sodelovala tudi v mednarodnih žirijah za področje ilustracije. Nagrajena je bila na Mednarodnem natečaju za poezijo mesta Salò (2006, 2009) in mesta Neapelj (2009), leta 2009 pa je v Italiji prejela tudi nagrado Via Francigena.
    Je članica Društva slovenskih pisateljev, Društva umetnostnih zgodovinarjev Slovenije, Društva likovnih kritikov Slovenije in slovenske sekcije Mednarodne zveze likovnih kritikov – AICA. Živi in ustvarja v Ljubljani.

     

    Fotografije razstave: Nina Sotelšek