Rajko Čuber, razstava slik

11. 5. 2004 – 14. 11. 2004

Galerija Krško

Valvasorjevo nabrežje 4, Krško

 

Trajanje razstave: 17. 9. - 14. 11. 2004

Galerija Krško – pet in pol dekad

Galerija Krško je bila kot razstavni prostor za likovno umetnost odprta leta 1966. Za kontinuirano delovanje je v začetku skrbela Valvasorjeva knjižnica Krško, v devetdesetih letih je zanjo skrbel Javni sklad za kulturne dejavnosti, OI Krško, leta 2009 pa je bila kot enota priključena h Kulturnemu domu Krško. 

V 55 letih delovanja je evidentiranih 226 razstav. Zato smo v času, ko nam virusna epidemija preprečuje, da bi vam predstavili nov, ambientalno zasnovan razstavni projekt, pogledali v ta bogat galerijski historiat. 

Danes se spomnimo razstave

 

 

Rajko Čuber, 17. 9. – 14. 11. 2004

Izbor iz razmeroma zajetnega ciklusa najnovejših del slikarja Rajka Čubra je očitno premajhen, da bi lahko iz njega izluščil natančnejšo in predvsem tehtnejšo razčlembo vzgibov, ki pogojujejo in usmerjajo slikarjevo ustvarjalno delo, vendar pa je še zmeraj dovolj velik, da ohranja nepretrganost in celovitost, iz katere lahko neokrnjeno razberemo poglavitne obrise motivne, oblikovne in izrazne naravnanosti slikarjevega likovnega sporočila. Raznovrstni uporabni in manj uporabni predmeti nakopičeni v njegovem ateljeju se preselijo na njegove slike kot podobe tihožitij in predstavljajo, poleg upodobitev okolja in prostora v katerem živi in ustvarja, ter ob prizorih krajine, ki jo vidi skozi okno svoje slikarske delavnice, poglavitna slikarjeva motivna izhodišča. Torej, nič pretresljivega in spektakularnega se ne dogaja na njegovih slikah, saj se asketskemu načinu sprejemanja motivnih izzivov praviloma ne prilega poetika in romantična vihravost. Iz tega zornega kota so Čubrove slike videti kot ustvarjeni življenjski trenutki, polni iskrenega slikarjevega prepričanja, da ima sleherna, na videz še tako nepomembna stvar ali dogodek, svoj pomen in veljavo: kot je urejanje okrasne gredice pred stanovanjskim blokom, razposajena igra otrok z žogo, maček pod slikarskim stojalom, odpadajoči omet stare hiše, pramen svetlobe, ki se prikrade skozi priprta vrata…

Za razliko od slikarstva, ki nam kaže podobe realnega sveta, ponuja vidne vtise izbranih motivov, posnema naravo in pripoveduje zgodbe, pa v nepredmetnem, abstraktnem slikarstvu Rajka Čubra vsega tega ne bomo zasledili. Slikar v nestvarnih in ne osnovnih oblikah podaja gledalcu tisto, česar ni mogoče vidno prikazati in logično pojasniti in kar po navadi, ker nimamo ustreznejšega izraza, imenujemo atmosfera ali razpoloženje. Svojo različico likovne ekspresije je gradil in nadgrajeval na temeljih spoštljivega odnosa do dobrega izročila mojstrov, domačega modernega slikarstva, vendar ne v smislu posnemanja, temveč v kritičnem vrednotenju vzgledov in pobud ob trdi opori na lastno ikonografijo. Za Čubrov način slikarskega razmišljanja je značilno, da poskuša v umišljenem slikarskem prostoru, ki nima nič skupnega z iluzionističnim načinom prikazovanja tretje razsežnosti, izrazno združiti tri temeljne slikarske prvine (bravo, ton in strukturo), vendar nobeni izmed teh prvin ne daje prednosti, saj jih dosledno enakopravno upošteva, in čeprav se vsako od teh treh izrazil obnaša samosvoje, slika kot celota učinkuje skladno in ubrano. Končno slikarjevo delo zato ne razberemo iz upodobljenega, temveč iz upodobitve kot celote. Da bi umetnikovo delo razumeli, spoznali in občutili mu moramo slediti v njegov notranji svet, v katerem nastajajo njegove ustvarjalne zamisli in čustva. Bistvena razlika med gledalcem in ustvarjalcem je namreč v tem, da gledalec k likovnemu delu pristopa od zunaj in se večinoma zadovolji zgolj s površinskim pomikanjem pogleda po mejnih robovih slike, slikar pa je že od vsega začetka, od prve črte ali barvnega nanosa, v notranjosti slikovnega prostora, kjer ustvarjalnost poteka na relaciji med umetnikovim razumskim dojemanjem stvarnega sveta in poglobljenim, kontemplativnim razmišljanjem. 

Čubrova najnovejša slikarska prizadevanja, v primerjavi z obdobjem zadnjih nekaj let, pomenijo še korenitejši zasuk v odnosu do abstrahiranja predmetnosti, s čimer je avtor bistveno razširil polje gledalčeve asociativnosti, ki pa pi njem ni nikoli posledica stihijskega, nenadzorovanega in goli naključnosti prepuščenega iskanja slikarskih učinkov. 

Slikarjev boemski videz in njegov način povezovanja z zunanjim svetom je zgolj pretveza in maska za katero bomo, če nam bo Rajko Čuber ponudil priložnost, da ga pobližje spoznamo, odkrili občutljiv in nežen, skoraj da liričen umetnikov značaj, ki ga, bolj kot karkoli drugega, zaznamujejo in poudarjajo ravno njegove slike.

Besedilo: Jožef Matijevič

 

Biografija:

Rajko Čuber je bil rojen leta 1957 v Brestanici. V Ljubljani se je izobraževal najprej na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, nato pa nadaljeval študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Po diplomi leta 1982 se je izpopolnjeval na specialki iz grafike pri prof. Bogdanu Borčiču. Je dobitnik študentske Prešernove nagrade za grafiko za leto 1981.

 

Kustos: Jožef Matijevič

Organizator in producent: Javni sklad za kulturne dejavnosti, OI Krško, zanj: Sonja Levičar

Koproducent: Občina Krško

Digitalne reprodukcije likovnih del: Hrani dokumentacija MMK

 

Medijski odzivi: 

Markelj, M. (23. september 2004). Barviti slikarjev dnevnik. Dolenjski list, 55 (38), 14.

L. P. (september 2004). Razstava Rajka Čubra. Posavski obzornik, s.d.(82), s.d.

Rajko Čuber v Krškem. (november 2004). Mesečnik, s.d. (9), 26.

Stopite v stik

Galerija Krško
Valvasorjevo nabrežje 4
8270 Krško
(07) 620 92 44
051 390 658
info@galerijakrsko.si
galerijakrsko.si

Uradni podatki

Kulturni dom Krško
Trg Matije Gubca 2
8270 Krško
ID za DDV: SI30027110
IBAN: EZR 0110 0600 0029 608 (Banka Slovenije)

Sledite nam