Petra Varl | LJUBIMCA (LOVERS) / IZREZI (CUT-OUTS)

8. 3. 2016 – 2. 5. 2016

Petra Varl je svojo izraznost izpeljala predvsem v risbi in grafiki, čeprav ju je vseskozi nadgrajevala z različnimi mediji, izraznimi sredstvi in načini prezentacije umetniškega dela. Lahko rečemo, da je preizkusila vse možnosti, s katerimi lahko vzpostavi dialog z gledalci, naj so to reklamni panoji ali avtorska knjiga, spletna stran ali nalepka, poslikava stene ali reprodukcija iz fotokopirnega stroja, umetniška akcija, intervencija v javnem in zasebnem prostoru. Iz svojih intimnih zgodb in predstav o življenju je razvila ikonografske podobe, preproste v risbi in igrive v vsebini. Njene figure so brezčasno lebdeče na brezprostorni površini. Njena umetniška praksa je v polju sodobne umetnosti prepoznavna, saj svoje podobe z vsakim projektom redefinira in aktualizira ter poskuša postaviti v kontekst nečesa, kar ima pred sabo.

Barbara Borčič je v besedilu iz leta 2013 »Poljubi in objemi: nos ob nos in usta na usta« označila izhodišča umetničinega delovanja v popartu in pojasnila, da ima Varlova s popartom precej stičnih točk (med drugim repeticija, stilizacija, prizori in tehnični postopki popularne kulture v obliki množične proizvodnje, reklamna strategija in oblikovalski prijemi), vendar tudi poudarila, da so njena dela učinkovita v smislu splošne prepoznavnosti.

Umetnica poskuša vedno izbrati najprimernejši izrazni medij, ki ji pomaga pripeljati idejo do končnega umetniškega dela in ki ga dojema kot najprimernejšega za izbran razstavni prostor. Za delo v določeni galeriji se najprej pripravi tako, da si izdela papirnato maketo prostora, ki ji služi kot igrišče in kontemplativno zavetje, kjer je vse mogoče. Ker pa je avtorica, ki išče interakcijo z ljudmi, raztegne svoj projekt tudi zunaj galerijskih zidov. S svojimi deli vstopi v javni prostor, kjer nagovori več gledalcev kot sicer. Ti se na svojih vsakdanjih poteh srečujejo z njenimi sporočilnimi (piktografskimi) znaki ali figurami, vpetimi v mestno infrastrukturo.

Naslov razstave v Galeriji Krško izhaja iz naslova dvojne figure Ljubimca (Lovers), ki je osrednje delo v postavitvi. Gre za portret moškega in ženske v trenutku objema in poljuba, ki zaseda totalno pozicijo v prostoru. Figuri nista naslikani na steno, ampak izrezani iz kovine in pobarvani v črno. Prislonjeni ob steno kažeta vsebino neposredno, s svojo velikostjo 3,5 metrov pa markantno zavzameta prostor. V osrednjem delu galerije so na tleh razporejene besede, ki opisujejo ženske in moške lastnosti. Izbrane besede, na primer lepa, prijazna in pogumna, so preproste in iskrene. Gre za kratke izjave, ki so skupna izkušnja intimnih trenutkov, v katerih smo vsi enaki ne glede na spol, barvo kože, versko ali politično prepričanje. Te vsakdanje, male želje so trenutek spoznanja, da kljub različnim življenjskim nazorom, ki nas lahko razdružujejo, ostajamo v prvotnih hotenjih podobni. Preproste besede upajo združevati, in ne ločevati.

Besede, položene na tla, zlomijo perceptivni kanon branja na steni, vendar prav to gledalcu omogoča, da jih izbere sam. To je intimna izbira, na katero pripne svoja občutja. Besed na tleh ne moremo brati kot besedilo, ampak jih razumemo parcialno, kot fragmente, kot asociativni rezervoar, iz katerega črpamo določene asociacije. Čeprav so vse naenkrat tu, zvenijo ob figuri v skladu z našim stanjem (kot čutečim gledalcem).

Avtorica na razstavi v Galeriji Krško ne ostaja samo pri primarnem dialogu z gledalcem. Preden sta bila Ljubimca (Lovers) postavljena v galerijo, ju je naseljevala ob stenah nekaterih industrijskih objektov v Krškem in fotografirala. Na tem mestu je v proces naseljevanja vključila še nekatere druge figure, ki so del njene stalne imažerije (na primer Kadilka, Kopalka, Očka in hči), in so vpete v odnos do druge osebe, stvari ali načina življena. Izrezane figure so se znašle v novih situacijah, umeščene so bile v okolje, kjer so izzvale neustaljen odziv med ljudmi. V industrijskem okolju se je spremenil njihov naboj, ki ga sicer nosijo kot muzejski artefakt. Iste podobe so bile v novi situaciji videne različno in vključene v urbani prostor začele delovati kot grafit. 

Za tehniko izrezov se je umetnica odločila, ker želi, da njene figure ohranjajo formo risbe, ki pa niso omejene z robovi papirja, ampak prosto zaplavajo v galerijskem prostoru ali dobijo ozadje, ko so postavljene zunaj. Z izbrano tehniko povezuje svoje prejšnje delo s sedanjim in nakazuje namere za prihodnost, saj želi nadaljevati raziskovalen proces izrezovanja v druge materiale. Z vnosom svojih del v prostor, ki nosi spomin na duhovnost, prestopa v fazo, ko se je spet začela usmerjati vase. Razstava nakazuje prehod med njenim ekstravertiranim delovanjem s številnimi sodelavci k bolj introvertiranemu in kontemplativnemu delovanju.

V naslov postavitve in na piedestal apsidalnega dela razstavišča Galerije Krško Petra Varl postavlja ljubezen, igrivo in duhovito, v svojem »risarskem« slogu, ki pa vendarle skozi lahkotnost, humornost in radoživo iskrivost avtoričinega joie de vivre ‒ kot vedno v njenih upodobitvah – skozi poljubljajoči in objemajoči se par ljubimcev gledalce nagovarja k veliko globlji kontemplaciji. Prizor poljubljanja ljubimcev se s kontekstualizacijo v urbanem okolju deloma izgubi, ker prevlada trenutek vsakdanjosti našega bivanja. A prizor poljubljana in objema ljubimcev v desakraliziranem prostoru nekdanje špitalske cerkve dobi konotacijo sublimnosti, ki jo Varlova s preprosto risbo, enolinijsko risarsko potezo, narativno in sodobno ikonografsko mojstrsko kontekstualizira v specifično likovno razstavišče in neslišno sugerira smiselnost našega življenja. 

Nina Sotelšek, univ. dipl. um. zgod.

 

Petra Varl je bila rojena leta 1965 v Ljubljani. Študirala je slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani kjer je leta 1997 tudi magistrirala. Deluje kot vizualna umetnica, na področju risbe, grafike, slikarstva, ilustracije in prostorskih postavitev. Svoja dela je predstavila na samostojnih in skupinskih razstavah, na Bienalu Sao Paolo (1996, Sao Paolo), v Muzeju Mudzarnok (1996, Budimpešta), Muzeju moderne umetnosti (2009, Dunaj), v Narodni galeriji Zaceta (2010, Varšava) in drugih. Leta 2015 je njeno umetniško knjigo Drawings odkupil Metropolitanski muzej v New Yorku. Od leta 2000 je zaposlena na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, kjer kot redna profesorica poučuje risbo in grafiko. Živi in dela v Ljubljani in Mariboru.

Spletna stranhttp://www.petravarl.com/

Instagramhttps://www.instagram.com/petravarl/