Galerija Krško

Valvasorjevo nabrežje 4, Krško

27.10. - 18.11.2017

 

Matija Brumen, MUSIC, fotografska instalacija

Za fotografa Matijo Brumna je značilno ustvarjanje serij in ciklov v daljših časovnih obdobjih.  Med njimi je tudi serija fotografij Music, ki nastaja od leta 2012 in je tokrat predstavljena v obliki lokacijsko specifične instalacije s projekcijo fotografij in glasbeno spremljavo. Format videoprojekcije, ki je vključevala zvok, je fotograf uporabil že na svoji prvi razstavi v Mariboru leta 2001 (Galerija Media Nox); istega leta je na festivalu Vdor / Break 21 v  multimedijskem projektu Mimoidoči  njegove fotografije  pospremilo predvajanje posnetih zvokov (Metelkova Mesto, Ljubljana). Na tokratni razstavi v Galeriji Krško Matija Brumen ponovno posega po projekciji, v kateri se zvrstijo podobe glasbenikov s koncertov alternativne klubske glasbe.  V podlagi je sugestivna zvočna kulisa z ambientalno glasbeno spremljavo izvajalcev, kot so na primer alternativna glasbena skupina Sigur Rós z Islandije (zvrst postrocka s klasičnimi, melodičnimi in minimalističnimi elementi) ter Beach House (alternativna, indie rock in dream pop glasba) in Tropic of Cancer (elektronska plesna glasba) iz ZDA. Izbor priča o fotografovi glasbeni senzibiliteti, ki sooblikuje njegov koncept fotografiranja glasbenih koncertov. Skupno upodobljencem in izvajalcem v glasbeni podlagi je delovanje v okrožju alternativne in neodvisne klubske kulture (glasbeniki ustvarjajo neodvisno, izdajajo albume pri neodvisnih založbah ipd.), ki poleg estetskih specifik vselej prinaša tudi določen družbeni angažma ali komentar. Razstava sicer ne ponuja glasbe kot samostojne umetnosti, vendar dopolnitev domene fotografskega medija z glasbeno komponento razpira pomenljive nove dimenzije na točki, kjer se prostor podobe srečuje s časovno razsežnostjo glasbe.

Dogajanje na koncertnem odru je nedvomno tudi vizualna zadeva, prizorišče vidnega, kjer se samouprizarjajo glasbeni izvajalci. S prenosom ujetih in zamrznjenih trenutkov v prostor nekdanje cerkve njihovo samouprizarjanje spremeni svoj izvorni pomen in način percepcije.  V tradiciji alternativne glasbene kulture je sicer prisotna nejasna vera v transcendenco njenih protagonistov, ki ni dosegljiva v vsakdanjosti in zahteva razširjeno percepcijo. Vendar pa že podobe same spominjajo gledalca na tisto, kar zavestno ali podzavestno povezuje s transcendenco. Brumnove fotografije ne pripovedujejo kakšne spektakularne zgodbe, upodobljenci so razrešeni svoje reprezentativne vloge članov  glasbenih skupin, obdani z megličasto kopreno, sicer značilno za glasbene koncerte, so videti, kot da so v stanju zamaknjenosti, v stiku z »nebeškimi občutji«. V tem pogledu lahko celo aludirajo na kulte starodavnih kultur in na magično vlogo glasbe kot sredstva za doseganje duhovnega sveta.    

V dobi konformizma čutil, v svetu, ki je zasičen s podobami, k čemur bistveno prispeva razširjenost digitalnih tehnologij in novih medijev, so posebej pomenljiva vprašanja o odnosu med fotografsko podobo kot umetniškim medijem in telesom. Slednjega na svojstven način zadeva glasba, ki globoko prežame naša telesa in jih razbremeni njihove zemeljske teže. Glasba pričenja tam, kjer se konča podoba, še zlasti, kadar je ta materializirana, obe pa izrekata tisto, kar je za besede neizrekljivo.  Glasba sleherni duhovni entiteti podeli nekakšno dematerializirano telo.  Tu ni govora o kakšnih »religioznih možnostih« projicirane fotografske podobe  ali vzbujanju »verskih čustev«. Pa vendar lahko povlečemo določene vzporednice, saj nas na to napotujejo obstoječi kulturni kodi Cerkve, kateri je nekoč pripadal razstavni prostor. Slednji s svojo poznobaročno arhitekturo sakralnega izvora vzbuja številne asociacije in zahteva poglobljeno umetniško raziskavo. Brumnova lokacijsko specifična instalacija izpostavi nesnovni vidik podobe s projekcijo in glasbeno kuliso in doseže svojo celovitost šele, ko se poveže s telesno prisotnostjo skozi gledalčevo izkušnjo. Fotograf preobrača žanrsko definiran in pogosto spektakularen način reprezentacije koncertov z dematerializiranimi podobami, s katerimi izrisuje nekakšen vzporedni svet, ki ga opredeljuje zazrtost v intimno notranjost, kjer se preko avtorefleksivnega zavedanja in emocij nadalje razpira prostrano območje presežnega, duhovnega, metafizičnega.  

Matija Brumen v projektu s serijo Music prevprašuje razmerja med fotografijo in desakraliziranim razstavnim prostorom z instalacijo, ki vabi gledalca v specifično interakcijo z umetniško podobo z namenom preseganja tipične glasbene ikonografije. Izbrani glasbeni portreti s svojo nevsakdanjostjo pričajo o temeljni razsrediščenosti sodobnega sveta in posameznikov v njem, ki sobivajo v raznoterih realnostih, z vselej prisotno težnjo po transcendiranju zgolj fizičnega, materialnega sveta.  Pomen in vrednost soobstoja podob sodobne umetnosti in tradicionalnih arhitekturnih artefaktov se tokrat razkriva v avtorsko prepoznavnem, poetičnem nagovoru gledalca/obiskovalca, v katerem je ta soočen z drugačno vrsto bivanjske izkušnje, medtem ko razbira nove poglede na historično izročilo ter lastno identiteto in subjektivnost. Gre za poglobljeno raziskavo edinstvenega galerijskega prostora skozi optiko fotografskega medija, ki se nam spričo današnjega razmaha vizualnih množičnih medijev in naprednih tehnologij re-produkcije podob zdi nemara samoumevna. A dejstvo, da danes svet doživljamo predvsem kot tehnološko posredovan in fragmentiran, da smo z njim v stiku preko različnih vmesnikov, ki bistveno opredeljujejo tudi fotografski medij v sodobnosti, je izhodiščna točka fotografovega razmisleka in interpretacije stvarnosti.

Tovrstne misli so subtilno vtkane v fotografske podobe, ki v prostoru z močnimi sakralnimi reminiscencami pričajo o izgubi svetega in obenem o želji po priklicevanju presežnega skozi umetnost – tako glasbeno kot tudi likovno oziroma vizualno. O težnji po preseganju izpraznjenega in banalnega vsakdana in doseganju nove celovitosti s posredovanjem fotografskega medija Matija Brumen v kontekstu razstavišča Galerije Krško razmišlja na nov, svež način. S tokratno fotografsko instalacijo Music avtor ustvarja poetično potopitveno atmosfero, v kateri se podobe glasbenih izvajalcev – ujetih v trenutkih vznesenosti – v svetlobni projekciji prelevijo v izmuzljive prikazni iz nekakšnega vzporednega fantazmatskega sveta, alegorične figure, ki nas navdajajo s spraševanjem in hrepenenjem.  Glasbena spremljava okrepi fotografovo gesto transformacije prizorišča v celovito izkustveno situacijo, ki večrazsežno nagovarja gledalca in ga vabi k zlitju s kolektivnim »tretjim telesom« kraljestva Glasbe.

dr. Mojca Puncer

 

 

Matija Brumen je rojen leta 1975 v Mariboru. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je zaključil dodiplomski študij japonologije in filozofije, na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pa končal magistrski študij Načrtovanja vizualnih komunikacij-fotografije. Študijsko se je izpopolnjeval na študijskih izmenjavah na Univerzi Tohoku Fukushi v Sendaiu in na Univerzi v Tsukubi na Japonskem, na Folkwang Hochschule v Essnu v Nemčiji in na Akademiji za arhitekturo, umetnost in oblikovanje v Pragi na Češkem. Bil je na rezidencah v Tainanu na Taiwanu in v Berlinu v Nemčiji. Prejel je več nagrad, med njimi Emzin Fotografija leta in ESSL Art Award. Živi v Ljubljani.

Spletna stran http://www.matijabrumen.com/

Instagram https://www.instagram.com/matijabrumen/

 

Mojca Puncer je doktorirala iz filozofije na Univerzi v Ljubljani. Je  docentka za filozofijo na Univerzi v Mariboru. Deluje kot univerzitetna predavateljica ter neodvisna teoretičarka, kritičarka in kuratorka na področju sodobne umetnosti, pedagoginja v kulturi in publicistka. Objavlja v številnih publikacijah doma in na tujem. Je avtorica knjige Sodobna umetnost in estetika (2010).