Galerija Krško

Valvasorjevo nabrežje 4, Krško

13. september – 16. oktober 2016

 

Napotnikove umetnine v Krškem

V Galeriji Krško predstavljamo izbor umetniških del akademskega kiparja Ivana Napotnika iz stalne zbirke v Vili Mayer v Šoštanju. Zbirka je v lasti Občine Šoštanj.  

Izbor v Galeriji Krško zajema 17 Napotnikovih del, ki kažejo na širino njegovega umetniškega opusa. Razstavljena dela segajo od njegovih ustvarjalnih začetkov do poznejših del. Napotnik je eden pomembnejših kiparjev v slovenskem umetniškem prostoru prve polovice 20. stoletja. Znan je po mali plastiki v lesu.

Napotnikova ustvarjalna pot

Ivan Napotnik  je odraščal v vasi Zavodnje nad Šoštanjem. Že kot deček je kazal veselje do lesa in oblikovanja iz gline. Obiskoval je Umetno-obrtno šolo v Ljubljani, kjer so znanje in ustvarjalne spretnosti pridobivali mnogi slovenski umetniki. Njegov mentor je bil prof. Alojz Repič. Iz tega obdobja je na razstavi v Galeriji Krško predstavljeno delo Putto (1905). Nastalo je po modelu, odlitem po figuri avstrijskega poznobaročnega kiparja Raphaela Donnerja. 

Napotnik je leta 1908 nadaljeval svoje izobraževanje na Akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju. S svojevrstnim poučevanjem in bolj odprtim odnosom do novih umetniških tokov je velik vtis nanj naredil prof. Edmond Hellmer, ki je bil eden od ustanovnih članov dunajske secesije, odličen pedagog in teoretik.

S prihodom na Dunaj so prišli tudi novi umetniški vplivi. V njegovih zgodnejših delih so vidne sledi baročnega kiparja Rodina, pozne secesije ter »primesi« Meštrovića. Napotnik je postopoma razvil samosvoj in prepoznaven likovni slog. Svoje ustvarjanje je usmeril predvsem v les, ki ga je imel v obilju v neposredni bližini doma. Spretno je poudarjal njegove značilnosti in prednosti. Njegovi kipi so iz nagnoja, hruške, slive, češplje, hrasta, lipe, vrbe, breze pa tudi mahagonija in cedrovine. Posebnost je dvobarvni nagnoj, s katerim je povečal slikovitost kipa in poudaril njegovo kompozicijo. Napotnik je v slovenskem umetniškem prostoru znan po mali plastiki v lesu, ki jo je ustvaril iz enega kosa. Kipi so pogosto pokončni, figure krepke in se »dvigujejo navzgor«. Nekatera kiparska dela ohranjajo sledi širokih potez dleta – Mačka (1920), Lastni portret (1923) ali Zavodenjska Venera I (pred 1940), ki dajo kipu ekspresiven izraz. Pri drugih so obrisi mehkejši, ploskve ožje – Kopalka (1937) – ali pa preidejo v gladko površino – Deček z rožo in Jezna (1956).

Plesalke in matere z otroki sta motiva, ki sta Napotnika spremljala od začetka. V ta sklop sodi Rodovitnost (1921) v bronu, kjer gre za idejo rodovitnega materinstva. Debelušni in hudomušni dečki najbolj ohranjajo spomin na baročne kompozicije. Upodabljal je tudi mitološke motive, kot je Mladi favn (1937), ki je bil narejen za fontano v Šoštanju. Pozneje se je posvetil bolj socialni tematiki. Upodabljal je figure preprostih ljudi. Zavodenjska Venera I je eden lepših primerov, kjer se harmonično prepletajo vsebina, izraz in obdelava materiala.

Ivan Napotnik je večji del življenja preživel v Zavodnju, umaknjen od središča kulturnega dogajanja v Ljubljani, kjer je kiparil in kmetoval. Pozneje se je preselil v Šoštanj in tam leta 1960 umrl.

Napotnikova stalna zbirka v Vili Mayer

Vila Mayer – zdaj protokolarni objekt Občine Šoštanj, nekdaj razkošno bivališče družine šoštanjskega odvetnika in župana dr. Frana Mayerja – meščanska vila, zgrajena na prelomu iz 19. v 20. stoletje v slogu poznega historizma, je skupaj z delom vrta prenovljena in zavarovana kot kulturni spomenik lokalnega pomena. V njej so od leta 2011 javnosti na ogled stalne zbirke kulturne dediščine. Posebno mesto med njimi ima umetniška zbirka šoštanjskega rojaka, akademskega kiparja Ivana Napotnika. V prvem nadstropju vile je razstavljenih približno 60 kipov (od več kot 400 evidentiranih), ki so v lasti Občine Šoštanj. Kiparska zbirka zajema dela iz obdobja Napotnikovega izobraževanja in bivanja v Ljubljani, na Dunaju in v Budimpešti ter poznejša dela, ki jih je ustvaril na domačiji v Zavodnju in nazadnje v Šoštanju. V Vili Mayer je stalno razstavljen tudi izbor likovnih del Napotnikove galerije – ki je danes zbirka, nekoč tudi galerija. V spomin na kiparja je bila kot šolska galerija ustanovljena leta 1963.

Napotnikova dela hranijo Narodna galerija v Ljubljani, Galerija Velenje, Pokrajinski muzej Celje, Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Umetnostna galerija Maribor in Mestni muzej Ljubljana. Večina del je v zasebni lasti.

 

IZBOR NAPOTNIKOVIH RAZSTAV IN DOSEŽKOV

1912 – Slovenska umetniška razstava, Jakopičev paviljon, Ljubljana

1914 – Kunstlerhaus, Dunaj

1920 – XVII. umetniška razstava, Jakopičev paviljon, Ljubljana

1922 – S slikarjem Rihardom Jakopičem in arhitektom Jožefom Plečnikom je izvoljen v umetniški svet tedanjega jugoslovanskega strokovnega združenja likovnih umetnikov.

1923 – Postane član Umetnostne komisije Narodne galerije v Ljubljani.

1924 – V. umetniška razstava Kluba mladih, Ljubljana

1926 – Razstava slovenske umetnosti novejše dobe, Praga, Berlin

1927 – 54. razstava Kunstlerbünd Hagen, Dunaj

1932 – Dobi naročilo od kralja Aleksandra I. za okrasni nastavek droga z lento Glasbene matice Ljubljana.

1933 – Kralj Aleksander I. mu podeli odlikovanje jugoslovanske krone V. reda.

1950 – Odlikovan je z redom zaslug za narod II. reda.

1958 – Jubilejna razstava, Šoštanj

1959 – Velika pregledna razstava v Narodni galeriji, Ljubljana

2006 – Ivan Napotnik: iz javnih in zasebnih zbirk, Narodna galerija Ljubljana in Galerija Velenje

2008 – Razstava na Akademie der Bildende Künste (Akademija upodabljajočih umetnosti), Dunaj

2011 – Stalna postavitev Izbor likovnih del Napotnikove galerije v Vili Mayer, Šoštanj

 

Besedilo: Barbara Drev

Fotografije: Uroš Acman in Nina Sotelšek