Priloge

Galerija Krško

Valvasorjevo nabrežje 4, Krško

25. 4. - 24. 6. 2018

 

Slikarstvo Adrijana Praznika poznamo po seriji velikih slik, na katerih izstopajo ikonske figure zahodne popularne kulture, ki jih lahko srečamo v filmih in literaturi. Z njimi se avtor sprašuje o odnosu med človekom in sodobnim tehnološkim razvojem. Z razstavo Stene bo v Galeriji Krško predstavil novo serijo slik, s katero razmišlja o odnosu do marginalnih kreativnih praks, ki so posledica industrijske in tehnološke revolucije. V nasprotju s platni velikih dimenzij izpred zadnjih nekaj let tokrat razstavlja slike manjšega formata. Zamenjavo formata je spodbudila predvsem potreba po raziskovanju slikovne površine, ki razdrobi prejšnjo veliko sliko na množico manjših, te pa dopuščajo združevanja v tematske oblake in grozde.

Slikar, ki se osredotoča na razmišljanje o slikarskem mediju, je v zadnjem letu poglobil zanimanje za teksturo slikovne površine, njeno dražljivost pa pojmuje kot »prstni odtis«. Zanimajo ga sledi predmetov, ki so namenjeni mehanski reprodukciji in jih redko zasledimo v praksi likovnega jezika.

Reliefno površino slik je Praznik ustvaril s pomočjo pastoznih nanosov oljnih barv ali kavčuka ter slikopleskarskih dekorativnih valjčkov. Ker so bili cenejši in dostopnejši od tapet, so bili v prvi polovici 20. stoletja zelo popularni za krašenje sten. Nadomestili so tudi veščino manualne dekoracije interjerjev, ki jo je narekoval modni trend. Umetnik je v začetni fazi stare valjčke zbiral in kupoval na bolšjih sejmih, obenem pa se je raziskoval njihov izvor. Pri delu je uporabljal tako izvirne kot tudi tehnološko predelane valjčke. To pomeni, da jih je skeniral, povečal in tiskal s 3D tiskalnikom. Od prvotne funkcionalne namembnosti valjčkov se je usmeril k svobodnejšemu načinu njihove uporabe: namesto fasadne je uporabil oljno barvo, jo nanašal na slikarsko platno in vanjo odtiskoval vzorec valjčkov. Zaradi gostote oljne barve in večje količine nanosa ni mogoče vedno razbrati jasne risbe, ki jo valjčki puščajo na površini, postane pa tekstura barvnih nanosov likovno bogata. Slikovno polje ni homogena površina, temveč je reliefno strukturirana. Slike razberemo kot mikroprostore, ki odslikavajo fragmentarne podobe valjčka. Razumljene so kot objekti, zato se na razstavi v Galeriji Krško poudarjata njihova materialnost in prisotnost v prostoru.

Praznikova nova dela zaznamuje večslojnost na ravni produkcije (postopki iskanja, zbiranja, raziskovanja, reciklaže) in na ravni interpretacije (tranzicija iz preteklosti v prihodnost). Površina slik se navezuje na preteklost, način ustvarjanja pa pritiče sodobnim ustvarjalnim praksam. Dela, nastala s pomočjo valjčkov, umetnik razume kot: »… hommage tej 'ljudski' umetnosti. Posvetilo gre tu v obe smeri, tem, ki so valjčke oblikovali, in seveda tudi tem, ki so jih uporabljali.«

Nina Sotelšek

 

 

Biografija

Adrijan Praznik (1988) je umetnik mlajše generacije. Leta 2016 je pri mentorju, mag. Žigi Karižu, in somentorju dr. Tomislavu Vignjeviću diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), smer slikarstvo. Bil je štipendist Mestne občine Ljubljana za nadarjene študente ter nagrajenec Akademije za likovno umetnost in oblikovanje za posebne umetniške dosežke v študijskem letu 2011/2012. Od leta 2007 je razstavljal na številnih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini (Bosna in Hercegovina, Češka republika, Grčija, Italija, Nemčija, ...). Redno je ilustriral časopis Tribuna ter objavljal v številnih drugih publikacijah. Med pomembnejše sodijo Likovne besede, reviji Stripburger in Fotografija ter glasilo Praznine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije ga je leta 2015 nagradilo z delovno štipendijo, namenjeno perspektivnim umetnikom. Njegova dela so del zbirke Imago Mundi – Luciano Benetton Collection in Mednarodnega grafičnega likovnega centra. V letošnjem letu končuje izobraževalni program Svet umetnosti, šola za kuratorske prakse in kritiško pisanje v organizaciji SCCA-Ljubljana.

Spletna stran http://adrijan.portfoliobox.me/

 

Ambientalne fotografije razstave: Nina Sotelšek