Galerija Krško
Valvasorjevo nabrežje 4
8270 Krško
28. 9. - 4. 11. 2018
Arven Šakti Kralj Szomi je vizualna umetnica, ki je diplomirala na Goldsmithovem kolidžu Univerze v Londonu in magistrirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V slovenskem kulturnem prostoru deluje kot univerzitetna predavateljica, članica strokovnih žirij in komisij ter prevajalka strokovnih besedil o umetnosti iz slovenskega v angleški jezik. Kot vizualna umetnica deluje na področju avtorske fotografije, posega po videu, izraža se z risbo in s knjigo umetnika ter snuje prostorsko umeščene projekte.
V preteklih letih smo njeno delo spoznavali preko črno-belih insceniranih fotografij, s katerimi je raziskovala temo otroštva, natančneje, predadolescentno fazo deklištva, prehajanje v svet odraslosti in strahove, ki spremljajo ta proces. Motive, ki jih intuitivno prepoznava kot misli, spomine ali občutke, umetnica poišče v vsakdanjosti. Njene fotografije zato delujejo kot dnevniški zapis oziroma refleksija zasebnega življenja, ki jim poišče ustrezen ekvivalent v obliki vizualnih podob. Spomladi se je v Galeriji Lek predstavila tudi s serijo barvnih fotografij, ki jih je po principu kolaža spojila v kompozicijo dveh ali treh. Tudi to delo je zaznamovalo iskanje nenavadnosti v vsakdanjih življenjskih trenutkih.
V Galeriji Krško se predstavlja z novo fotografsko zgodbo, ki tematsko nadaljuje raziskovanje dekliškega lika na prehodu med otroškim sanjarenjem o svetu in stvarnim sprejemanjem sporočil, preko katerih se posameznik v družbi izoblikuje. Prostorsko postavitev sestavlja petiinpetdeset črno-belih fotografij, razporejenih v sedem t. i. stavkov oziroma pripovednih sklopov. Fotografije, ki se znotraj posameznega sklopa prepletajo, nosijo neposredno razpoznavne metafore, na katerih umetnica gradi svojo pripoved. Pri branju se lahko opremo na indice umetnice v obliki naslovov: Sanje, Svetlobe in Sence. Sklop Sanje je osrednja postavitev v nekdanjem prezbiteriju galerijskega prostora in se od vseh najbolj navezuje na literarno predlogo Lewisa Carrolla, Alica v čudežni deželi. Prepoznamo elemente, ki zbujajo asociacije na zgodbo: zajčka, eksotično rastlinje, šahovnico in luknjo, skozi katero je Alica pripotovala do čudežne dežele. Deklica se giblje v območju, za katerega se zdi, da so v njem odpovedale fizikalne zakonitosti. V realnost jo vpenjata sklopa Svetlobe in Sence, lastnosti zemeljskega, ki ju v delu umetnice pogosto srečamo v dualnem razmerju. Svetloba, inherentna lastnost fotografije, ki razsvetljuje prostore in modelira objekte, ne obstaja brez sence in obratno. Med njima se v območju somraka manifestirajo sanje, ki nas kot črepinje budnega sveta prikličejo nazaj v zavestno doživljanje.
Fotografije so urejene v mrežaste sestavljanke, v katerih nastajajo miselne asociacije. Figura deklice se kot vezni člen pojavlja med fragmentiranimi prizori naravnega okolja, arhitekture in živali. Prizori so le redko zajeti celostno, zato ne moremo prepoznati kraja fotografiranja. Zdi se, kot da gledamo podobe iz sanj, okolje, ki sproža občutje nelagodja in negotovosti. Med njimi se pojavljajo prizori iz urbanega okolja, ki gledalčevo pozornost iz sanjskega sveta privedejo v sodobni čas, tukaj in zdaj. Deklica, ki je nosilka zgodbe, ni več sanjava punčka, zavedati se začenja prostora, v katerem biva in v njem išče svoje mesto.
Hipni način fotografiranja, kvadratni format fotografij in njihova razvrstitev v mrežo spominjajo na spletno platformo Instagram, kjer uporabnik po pametnem telefonu svetu oznanja dogodke iz svojega življenja, še preden se ti končajo. Mrežna struktura na mobilni aplikaciji je odlična za hitro pregledovanje objavljenih fotografij. Gledalec se na posamezni fotografiji zadrži le kratek čas, tu so namreč že nove, ki zahtevajo njegovo pozornost. Ideja o Instagramu se s postavitivijo fotografij v galerijski prostor spremeni; mrežna struktura v njem ponuja pogled na vse fotografije hkrati. Gledalec digitalnih fotografij ne pregleduje več z drsenjem prsta po steklenem zaslonu, zaustavljene na galerijski steni te postanejo fizični objekti, muzealije, ki jim, da jih preberemo, namenimo pozornost in čas.
Arven Šakti Kralj Szomi (1974, Kranj) je diplomirala na Goldsmiths College, University of London iz umetnostne prakse in sodobne kritiške teorije pod mentorstvom Paula Busha in Jayne Parker. Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani ji je podelila naziv »univerzitetna diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij«. Na isti akademiji je pod mentorstvom Sreča Dragana na Oddelku za video in Milana Pajka na Oddelku za fotografijo končala magistrski študij. V zadnjih nekaj letih je sodelovala na številnih izbranih samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Od leta 2004 je članica stanovskega združenja umetnikov ZDSLU. Od istega leta je samozaposlena v kulturi. Letos jo je ministrstvo nagradilo z delovno štipendijo za knjižni projekt Dekle jesenske nebine. Njena dela so del zbirk Imago Mundi – Luciano Benetton Collection in Muzeja in galerij mesta Ljubljane ter zasebnih zbirk doma in po svetu.
Ambientalne fotografije: Nina Sotelšek
