Galerija Krško
Valvasorjevo nabrežje 4, Krško
1. junij - 30. junij 2010
Slikarka Anja Jerčič je vidnejša predstavnica mlajše slovenske generacije. Dela, ki jih je v avtorski postavitvi predstavila v Galeriji Krško, so v večji meri pripravljena posebej za to razstavišče. Gre za tri sklope, ustvarjene v zadnjih dveh letih, v tehnikah jajčne tempere in olja na platnu in lesu, z naslovi Preživeli fragmenti, Florilegij spominov in Plevel. Pričujoča razstava pomeni izziv doseganja simbioze med slikami, slikarskimi objekti in prostorom baročne arhitekture.
ROKOVANJA
Naša družba se razvija v smeri razmaha uporabe elektronskih medijev in digitalnih aplikacij, kar je mnoge tudi v vsakdanjem življenju že skorajda povsem zasvojilo… Prek blogov in ostalih spletnih profilov se vse bolj selimo v virtualnost računalniško - komunikacijskega socialnega medmrežja. Vse bolj smo odsotni v tem prostoru, vse manj se soočamo z neposrednim okoljem in vsem, kar nam le-to omogoča izkusiti, in vse dlje smo od lastne prisotnosti tukaj in zdaj. V korak z razvojem tehnologij že desetletja stopa, kot vsa ostala socialna področja, tudi likovna umetnost. V okviru te so se razvile številne zvrsti, izmed katerih nekatere konceptualno, znotraj sodobnih izraznih medijev, izjemno učinkovito funkcionirajo. Likovno-izrazno in pomensko pa so povsem drugačne kot slikarstvo. Ob vsem tem se neizogibno poraja vprašanje mesta, pomena in narave slikarstva v klasičnem pomenu besede danes. Slikarstvo, torej ustvarjanje podob, še vedno, ne glede na ves tehnološki napredek, izkazuje metiérsko veščino, t.j. mojstrskost tistih, ki obvladujejo tehniko in ustvarjajo vsebinske in stilne presežke, v smislu doseganja novih pomenov in smernic. Morda je - bolj kot kdajkoli prej - umetnikom, ki ustvarjajo v slikarskem mediju, danes, v smislu vzporejanja s trenutnimi umetniškimi trendi ter v smislu doseganja 'presežka' znotraj izraznega medija, še večji izziv ustvarjati v okvirih klasičnega slikarstva.
Anja Jerčič, mlada umetnica, je slikarka v pravem pomenu besede. Njeno obvladovanje in uporaba tehnik jajčne tempere in oljnega slikarstva se metiérsko vzporeja z gotskim tabelnim in zgodnje renesančnim slikarstvom. Reminiscence na to je mogoče najti tudi v uporabi črnih ozadij, v Anjinem primeru žametno učinkujočih, s katerimi dosega učinke trompe l'oeil (vizualnih optičnih prevar). Ustvarja iluzije prostorskega poglabljanja, upodabljanja praznega prostora, v katerega je ujeta materialna manifestacija entitete, v tem primeru detelje, ki se kot ponavljajoči se ikonografski motiv pojavlja na vseh njenih novejših delih. Detelja, nežna in krhka, pa vendar uporna, simbolizira mlado rastlino, ki ne glede na lastno ranljivost s svojo močjo kljubuje okoliščinam življenja.
V centralni osi glavne apside danes desakraliziranega prostora je razstavljen poliptih Preživeli fragmenti (2009, jajčna tempera in olje na platnu), ki s svojo več-delnostjo spominja na gotske krilne oltarje in kot tak še najbolj neposredno nagovarja nekdaj sakralni prostor. Ikonografski motiv detelje, pomen njene tri-listnosti, lahko na simbolno pripovedni ravni povežemo s pomeni trojnosti: krščanske Trojice, trojnosti v budizmu, v pojmovanju časa itn. Motiv fotorealistično upodobljene rastline je hkrati tudi objet trouvé, v smislu uporabe 'najdenega primerka' iz slikarkine zbirke herbarija. Umeščanje podobe v brezprostorskost ustvarja soočanje dveh dimenzij, dveh svetov. V gledalčevi trenutni percepciji pa gre za dojemanja dvojnosti in polaritet: opazovalca - opazovanca, omejenosti – odprtosti, materialnega – duhovnega. In končne sposobnosti uvidenja povezanosti polarnosti v enost oziroma celoto vsega…
Drugi sklop razstave je Florilegij spominov (2010, jajčna tempera in olje na platnu), zbirka slik v manjših formatih. Motiv detelje je vstavljan v slikane ovalne kompozicijske okvirje, ki poudarjajo omejevanje prostora. Le-to pa se že v naslednjem trenutku, v potovanju pogleda, z žametno temno modro ali črno barvo ovalnih površin in njihovim učinkom v naši percepciji sprevrača v iluzorno odpiranje prostora v neskončnost. Detelja, iztrgana iz lastnega bivanjskega okolja, govori o minljivosti, istočasno pa tudi o zamrznjenosti v trenutku in prostoru. Podobe govorijo torej o času – brezčasju, pojavnosti – nepojavnosti, materialnosti – nematerialnosti. Avtorica slike iz cikla Florilegij spominov v postavitvi kombinira z gostujočimi slikami (nekatere med njimi je pred dolgimi leti naslikala slikarkina babica), ki imajo zanjo zelo intimen in oseben pomen. S tem še poudarja konfrontacijo preteklosti in sedanjosti, individualnega in družinskega spomina, individualne in kolektivne zavesti, torej zavedanja, ki iz spominov tvori novo realnost.
Tretji sklop so t.i. drva, slike–objekti, podnaslovljeni Plevel (2010, jajčna tempera in olje na les). Uporabni predmeti – drva so izvzeta iz vsakdanje rabe. Njihov dejanski pomen je sublimiran v nosilec slike. Tehnika, ki jo slikarka uporablja, se v tej seriji ponovno povsem približa tehniki gotskega tabelnega slikarstva. Izjemno natančno naslikani motivi detelj, izpuljenih iz naravnega okolja in postavljenih pred črnino brez-prostorskosti, v premišljeni postavitveni instalaciji, pomnoževanju in sosledju, učinkujejo zelo izvirno. Prav v tem se skriva čarobnost doseganja t.i. ustvarjalnega presežka: harmonična materializacija ideje, v izjemnem metiérskem spoštovanju in poklonu tradiciji in hkratnem preseganju klasičnega in sedanjega slikovnega okvira. Anjin Plevel je tako daleč od konotacij besede same - v bistvu naslov cikla opozarja na rušenje naravnega ekosistema, ki ga človek v naravi povzroča s svojim ROKOVANJEM, mdr. tudi s puljenem plevela…
Posebej v platnih večjih formatov (v razstavljenem poliptihu Preživeli fragmenti), v nadnaravno povečani in izjemno natančno naslikani detelji v tišini črnine, je mogoče zaznati izjemno moč Anjinega slikarstva, ki je v enostavnosti in čistosti likovnega izraza, katerega učinek je sposobnost povzročanja neizogibnega soočenja gledalca s povsem novim in samostojnim svetom, z iluzijo… in zmožnostjo doživetja trenutka meditativne Praznine, ki te postavi v bivanjsko izkustvo občutenja biti tukaj in zdaj.
Katja Ceglar
Spletna stran http://www.anjajercic.si/
